Gledališče

ZGODOVINA NEKEGA STOPNIŠČA avtorja ANTONIA BUERA VALLEJA

Ponedeljek, 15. marec ob 19.30 h v gledališču GLEJ

Kulturni teden je priložnost, da se občinstvu predstavi tudi študijsko delo, ki je nastajalo znotraj učilnic in ga sicer drugi ne bi mogli spoznati. Tak primer je gledališka uprizoritev, ki odpira prvi Teden španske in španskoameriške kulture: Zgodovina nekega stopnišča je plod dela prvega semestra študentov prvega letnika španščine v okviru predmeta Špansko gledališče na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

DELO: Drama je dragoceno kritično pričevanje o španski družbi v štiridesetih letih prejšnjega stoletja in dokaz o avtorjevi »španski« zavesti. Govori o zgodovini stopnišča v večstanovanjski hiši in o izjalovljenih željah stanovalcev v brezupnem poskusu, da bi jo presegli. To velja predvsem za protagonista Fernanda – individualista – in Urbana – lik solidarnega človeka, ki ju ločuje konflikt zaradi Carminine ljubezni. Ta konflikt je – skladno s simbolnostjo, značilno za dramatika Buera Valleja – prepojen s špansko državljansko vojno, ki ji kljub vsemu ni uspelo pokopati vrednot teh oseb, ki se bojujejo proti svoji usodi, da bi živeli in zgradili pravično življenje. Družbeni spori, nasprotja med aktivnimi in kontemplativnimi osebami in latentna tema povojne Španije so glavne osi tega dela in stalnica v dramatiki Antonia Buera Valleja.

Zgodovina nekega stopnišča – drama je bila premierno uprizorjena leta 1949 v Madridu – je klasično delo španske dramatike in eden od stebrov umetnosti avtorja, ki je v svojem dramskem delu namerno združeval realizem s simbolizmom, sprejel je predhodne smernice in na njihovih temeljih uveljavil svojo modernost in prenoviteljskega duha, značilnosti, ki sta jasno vidni v največji izvirnosti tega dela: v kostumbrističnem okolju, značilnem za saineto, se izrisuje unamunsko tragično občutje bivanja, ki priča o avtorjevem tragičnem univerzumu.

IGRAJO

INKASANT ZA ELEKTRIKO Irma Demič
GENEROSA Tina Rančnik
PACA Monika Remih
ELVIRA Maša Misja
DOÑA ASUNCIÓN Irena Anžel
DON MANUEL Jasna Pangerc
TRINI Polona Podkoritnik
CARMINA Sara Ivanovska
FERNANDO Katja Savkovič
URBANO Ana Gregorič
ROSA Sandra Debelak
PEPE Anja Resnik
GOSPOD JUAN Jasna Miriam Batagelj
LEPO OBLEČENI GOSPOD Irena Smrekar
LEPO OBLEČENI MLADENIČ Irma Demič
MANOLÍN Maja Bromše
CARMINA hči Maja Radivoj
FERNANDO sin Rosana Štrubelj

REŽIJA: Pilar Sanchís Cerdán


Pogovor o gledališču: El tango y el grotesco criollo en el Río de la Plata. Sodelujeta: Ana Cecilia Prenz in Pablo Furioso (Univerza v Trstu).


Matjaž Zupančič: Hodnik, gledališka predstava (v slovenščini). Študentje španščine vabijo študente drugega letnika AGRFT, ki bodo predstavili produkcijo tretjega semestra 2009/2010. Dom Krajanov, Kamna Gorica, organizira La Casa de Kamna.

Režija

1.-4. prizor: Milan Golob

5.-7. prizor: Eva Kokalj

8.-10. prizor: Zala Sajko

Dramaturgija

Rok Andres, Eva Hribenik, Mojca Ketiš, Aja Sredanović

Scenografija

Neža Jurman

Kostumografija

Olivera Raković, Tina Kolenik

Igrajo

Dorian: Jure Kopušar

Adrian: Klemen Janežič

Nena: Maruša Majer

Tamala: Barbara Ribnikar

Kišta: Vid  Klemenc

Nikson: Jernej Gašperin

Jana: Saša Pavlin Stošič

Max: Vid Klemenc

“Hodnik”, delo sodobnega slovenskega dramatika Matjaža Zupančiča, simulira popularni televizijski žanr “resničnostni show” in dogajanje kritično zaostruje. Avtorjeva izvirna zamisel je, da tekmovalcem ponudi navidezno zatočišče – hodnik ob televizijskem studiu.
V hodnik se tekmovalci, pognani v neizprosen boj za naklonjenost gledalcev, s tem pa za obstanek v igri in končno zmago, lahko zatečejo, misleč, da so se vsaj za hip osvobodili nenehnega nadzora televizijskih kamer. Pod pritiskom dviga gledanosti, kar zahteva Max, cinični manipulator in producent oddaje, postaja igra vse bolj kruta.
“Hodnik” je ostra metafora za slehernikovo hlastanje po uspehu in hitri sreči; je kruta igra, ki pokaže, da je manipulacija postala univerzalno sredstvo obvladovanja človeka, in da vse bolj postaja resnica razčlovečenega sveta.