Razno

  • Pogovor z rojstnimi govorci iz Španije in hispanoameriških držav o njihovi zgodovini, kulturi, tradicijah in raznolikih načinih življenja v sproščenem vzdušju in pokušanju eksotičnih sadežev, kave, čaja mate idr. Organizirali bodo različne aktivnosti, med drugim modno revijo Hectorja Joela Loye Mejia, ki jo je navdihnila Frida Kahlo (ob 12h). Mehiški oblikovalec nam bo pokazal svojo novo kolekcijo; ob različnih modelih bo razložil, na čem so osnovani in kaj pomenijo. V preddverju Filozofske fakultete vas bodo različni hispanogovorci (na primer iz Argentine, Mehike, Kolumbije, Salvadorja in Španije) povabili, da se usedete in družite z njimi, popijete kavo ali kakšen drug tipičen proizvod, pogledate fotografije, poklepetate o njihovi državi in kulturi… Poleg tega bodo naravni govorci primerjali svoje življenje v Sloveniji s tistim v njihovi državi, govorili bodo o podobnostih in razlikah med obema. Ob 13h bodo v preddverju Filozofske fakultete razglašeni zmagovalci kuharskega, fotografskega in prevajalskega natečaja, ki bodo takrat prejeli nagrade.

*Prevedla Barbara Uran

  • Družabni kviz Trivial o španskih in hispanoameriških temah. Vodi Lucía Ramallo. K udeležbi vabljeni vsi, potrebno je znanje španščine.
  • Kaj sanjajo majevski otroci? Izkušnja iz staroselskih skupnosti mehiške zvezne države Chiapas.Pogovor vodita Luca Bianchi in Barbara D’Introno s Centra za latinoameriške študije Univerze v Trstu. Okrogla miza bo potekala v Domu Krajanov v Kamni Gorici.Organizira La Casa de Kamna.Je mogoče izluščiti značilnosti neke kulture s pomočjo analize risbe? Lahko risba ponazori sanje,  pričakovanja, strahove, bojazni in travme otroka? Kakšno vlogo ima kultura pri nastajanju teh čustev, kako jih prenaša, kako jih predstavlja?To so kognitivni vidiki, ki so jih raziskovali v staroselskih skupnostih mehiške zvezne države Chiapas in ki bodo predstavljeni v tem pogovoru. Raziskava je potekala predvsem na podlagi analiz risb otrok iz skupnosti Tzotzil in Tzeltal.Študija je želela potrditi prisotnost pripadnosti kulturi, najsi bo to na grafično-stilistično-simbolni ravni ali na pomenski ravni. Osrednjo vlogo imajo čustva, ki razvnemajo te otroke, pripadnike jezikovne in kulturne manjšine, katerih boj za pravice se upira kulturnemu poenotenju, ki se na tem delu planeta kaže v očitnem procesu akulturacije najmlajših generacij

*Prevedel Miha Vehar Jelka Mohoric